AIA - Mladinski center Mengeš
Zavod REVIVO
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
LAS Za mesto in vas
Evropski sklad za regionalni razvoj

Biodiverziteta porečja Kamniške Bistrice

Zaradi svoje heterogenosti Kamniška Bistrica številnim organizmom omogoča, da najdejo v njeni strugi ali pa ob njej primeren habitat za svoje življenje. Kamniško Bistrico v zgornjem delu ribiči opisujejo kot salmonidno vodo, saj je reka dobro prezračena in hitro tekoča, kasneje pa v njej najdemo tudi vrste značilne za ciprinidne vode, ki so manj hladne, z manjšimi koncentracijami kisika in počasi tekoče. Med avtohtonimi vrstami rib lahko najdemo tu sulca (Hucho hucho), potočno postrv (Salmo trutta m. fario), lipana (Thymallus thymallus), tujerodno šarenko oziroma ameriško postrv (Oncorhynchus mykiss), kaplja (Cottus gobio) in druge vrste, ki jim ustreza hitrejši tok reke. Nižje najdemo klena (Squalius cephalus), podust (Chondrostoma nasus), platnico (Rutilus virgo), mreno (Barbus barbus) in druge.

Glavno strugo, ki preči gozdove, travnike in urbana področja pa sestavljajo tudi številne mrtvice, poplavni gozdovi, poplavni travniki in močvirna območja, ki omogočajo življenje številnim rastlinam, školjkam, talnim nevretenčarjem, žuželkam, potočnim rakom, dvoživkam, kuščarjem, kačam, pticam, malim sesalcem, netopirjem, glodalcem, kopitarjem in zverem.

Potočna postrv
Potočna postrv (P. Pengal, 2018).
Sulec
Sulec (P. Pengal, 2018).
Kapelj
Kapelj (P. Pengal, 2018).
Klen
Klen (P. Pengal, 2018).
Prodni modrač
Prodni modrač (E. Horvat, 2017).
Smokulja
Smokulja (E. Horvat, 2017).
Miš
Gozdna miš (E. Horvat, 2017).
Veliki pupek
Veliki pupek (P. Pengal, 2017).
Jazbec
Jazbec (E. Horvat, 2018).


Naložbo sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA - Mladinski center Mengeš. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas.