Kot uvod v poletje smo ekipa Zavoda REVIVO in HD&H na sončno soboto, 19. junija, v Mestnem parku Mengeš izvedli javni dogodek EkoReka. Dogodek je pritegnil tako najmlajše, kot mlade ter tiste bolj zrele in predvsem radovedne po srcu. Pšato in njene prebivalce smo spoznali v nekoliko drugačni luči. Prepoznavali smo potencial, ki ga območje porečja Pšate skriva, če bi reki omogočili, da zadiha kot mora. Tako smo spoznali, da bi v zameno dobili več senčnih sprehajalnih površin, večjo poplavno varnost in stabilnejšo lokalno klimo.

Na dogodku so se predstavila številna z naravo povezana društva. Obiskovalci so si lahko ogledali vodne ličinke, ki živijo v sedimentu Pšate, kačje pastirje, številne različne vrste rib, ptice, ki bivajo ob reki in školjke reke Pšate. Otroci in starši so se med drugim lahko preizkusili v sestavljankah in tako še na drugačen način spoznavali različne vrste rib ali pa se preizkusili v nekoliko zahtevnejšem sestavljanju vodomernih postaj FreeStation.

Na okrogli mizi »PŠATA – Kamniška Bistrica na križišču interesov« smo se posvetili temi stanja in odnosa ljudi do reke, kjer smo z dr. Polono Pengal (Zavod REVIVO), dr. Miho Mikljom (MZPP), dr. Joštom Sodnikom (Tempos d.o.o.), županom občine Trzin g. Petrom Ložarjem in Juretom Košutnikom iz Oddelka za urejanje prostora Občine Domžale pogovorili o upravljanju reke Pšate in splošno o odnosu do rek. Pogovor je spretno povezoval Damjan Habe (HD&H). Govorci so v skupnem sklepu zaključili, da za boljše, torej celovito, upravljanje voda potrebujemo smiselno ustvarjene regije ali Vodne skupnosti, znotraj katerih bi se lahko, na območju celega porečja, občine enostavneje usklajevale in reki dali prostor za vijuganje (meandriranje) in poplavljanje.

V kolikor želimo doseči korenite spremembe upravljanje rek, je opozoril g. Mikelj, bo treba v prihodnosti vključiti širšo stroko in javnost in poiskati celovite, na naravi temelječe rešitve, ki so izven trenutnih okvirjev. Ljudje se namreč še vedno obnašamo, kot da smo lastniki narave in storimo premalo za sobivanje z drugimi organizmi in habitati. Tudi v naše dobro bomo morali storiti več za vodo in naravo kot tako ter se kot občani in državljani aktivno vključiti v občinske in državne procese.

Na okrogli mizi je bilo poudarjeno tudi, da se v okolici dogajajo tudi pozitivne spremembe, ki sledijo naprednejšim evropskim smernicam in vključujejo iskanje na naravi temelječih rešitev. Pri tem velja opozoriti, da so ti primeri bolj izjema kot pravilo. Enega takšnih primerov je predstavil g. Ložar, kjer so v Trzinu, v okviru evropskega projekta Mala barja - Marja, ohranili in ponovno vzpostavili mokrišča in poplavni gozd. Le-ta na 4 ha znotraj občine zadržuje ogromne količine vode, kar ne le pozitivno vpliva lokalno mikroklimo, ampak v času večjih padavin zmanjša poplavni val v občinah, ki ležijo dolvodno od Trzina. Ta ukrep in sodelovanje pa kaže tudi na odličen primer medobčinske solidarnosti, saj vpliva tudi na posledice, ki zaradi zadrževanja voda ugodno vplivajo na odsek v občini Domžale.

Hidrolog g. Sodnik je pojasnil, da so na naravi temelječe rešitve povsem mogoče, vendar jih projektanti smatrajo kot mehke rešitve, ki potrebujejo nekoliko več časa in mirne ter stabilne pogoje v času vzpostavitve. V nasprotju s togimi rešitvami, kjer se uporablja kamen in beton, gre tu za žive sisteme, ki potrebujejo čas, da se zakoreninijo in nudijo npr. protierozijsko zaščito. Pri tem je poudaril, da je uporaba zelenih rešitev tek na dolge proge, ki zahteva spremembo miselnosti ljudi, tako lokalnega prebivalstva kot javnih ustanov in politike. Tudi on je poudaril, da do sprememb sicer prihaja, vendar žal izredno počasi.

Pšata kot taka, opozarja ga. Pengal, je naravna samo še pri izviru in izlivu, ostali deli so bolj ali manj regulirani. Zaskrbljujoče je, da ljudje ne prepoznajo več razlik med regulirano in naravno obliko struge. Dejansko pa naše reke zaradi vseh posegov ne morejo več delovati – to pomeni, da osnovni rečni procesi ne potekajo več, kar povzroča siromašenje ne le biotske pestrosti, temveč tudi kakovosti življenja prebivalcev ob rekah. Na Pšati lahko to prepoznamo v pomanjkanju poplavnih ravnic, od koder prejme Pšata hranila in sediment ter odloži nova, onemogočeno je pronicanje vode skozi tlakovana tla, manjka goste obrežne vegetacije, ki bi zamenjala kamnite brežine, ki ne dopuščajo zakoreninjenja grmišč in dreves itd. Ravno ta obrežna vegetacija, v širini 5 metrov od struge, je nujna za vzpostavitev osnovnih procesov v reki Pšati. To bi ji omogočilo, da bi ponovno zadihala, ljudem pa ponudila dostop in interakcijo s svojim naravnim okoljem.

Temu je pritrdil tudi g. Košutnik, ki se strinja, da na reke gledamo lastniško in jih prilagajamo svojim potrebam, kar se nam kasneje tudi vrača, ko na isti način odreagirajo gorvodno ležeči kraji in občine. Posledica so poplave. Pomanjkanje v komunikaciji med deležniki in skupni strategij se kaže že na nivoju sodelovanja med državo in občinami.

Vsi razpravljavci so se strinjali, da je na tem področju še veliko dela, ki se ga bo morala lotiti tako država, kot občine in lokalna skupnost. S tem v mislih, so tako pozdravili izvedbo že tretje okrogle mize v okviru projekta EVREKA in EVREKA II na temo upravljanja Pašte in Kamniške Bistrice. V kolikor bi želeli še sami slišati kaj so povedali razpravljavci, vas vabimo, da si okroglo mizo ogledate na Youtube kanalu pod geslom »PŠATA - Kamniška Bistrica na križišču interesov« ali na povezavi: https://youtu.be/saTKTpVJGsk.

Na samem dogodku, so se le nekaj deset metrov stran, otroci postavili v ribjo kožo in se soočili z izzivi zajezene reke. Na travniku ob Pšati smo postavili vodni poligon, kot simulacijo reke z različnimi elementi preprek, zajezitve in drugih elementov struge. Hudomušno lahko pripomnimo, da so imeli številni težave z iskanjem ozkega in nekoliko neprijetnega ribjega prehoda, da so lahko zaobšli jez, kot se to dogaja tudi ribam v naravi. Po prečenju jezu so se podali proti toku in »zaplavali« na vrh Ribjega poligona. Prijetnemu naporu je sledil »toboganski« spust po reki navzdol.

Tako velik dogodek smo izvedli z mnogimi, ki so ga soustvarjali: AIA -Mladinski center Mengeš, Ribiška družina Domžale-Bistrica, društvo BioDiva, društvo DOPPS in SOD, taborniki Rod skalnih Taborov Domžale, Gimnastični klub Leon in Zavod 1-2-3. K sodelovanju pa so pristopili tudi Mladi za podnebno pravičnost Mengeš, ki so mimoidoče ozaveščali o referendumu za pitno vodo, ki bo 11. julija.

Nič ne bomo pretiravali, če rečemo, da je bilo super in da si tako kot mnogi obiskovalci želimo, da bi takšen dogodek še kdaj ponovili.