Reka Pšata je velika reka. V Loki je urejen prostor za piknike. S prijatelji se igramo na igrišču, ki je v bližini. Danes smo šli s starši na vožnjo s čolni. Bilo je zelo lepo. Iz čolna sem videl srne, ki so se pasle na travniku ob reki. Ko smo se vrnili, sem nabral za mami rože, potem pa sem se kopal v reki, saj je bil dan zelo vroč. S prijatelji hodimo tudi lovit ribe, ki jih je v reki veliko. Ob reki so polja, na katerih rastejo rastline, ki ne potrebujejo gnojil in škropiv. Voda se uporablja za namakanje, ko se prečisti pa je primerna tudi za pitje. (Erik E.M., 7.r)
Moja sanjska reka Pšata bi imela izvir sredi osončenih gora, 10 km od morske obale. Na koncu bi se izlivala v modro, kristalno čisto morje. Prve 3 km od izvira bi bila manjši potok z veliko lepimi tolmuni, nato bi se v njo izlilo veliko različnih potokov in bi bila naslednjih 6 km ozka, hitra in visoka reka. 1 km od morja bi se struga razširila, reka upočasnila in na sredini bi bili 4 manjši otoki. Na največjem bi bilo jezero, na katerem je majhen otoček. Na otočku je pitna voda, ki je dostopna tako ljudem kot živalim. 400 m pred morjem se Pšata razcepi in ena struga se v morje izlije počasi in po plaži, druga pa z velikim slapom. V njej živi 71 različnih vrst rib in poseben rečni delfin. (Anja K. , 7.r)
Moja idealna reka Pšata bi bila ogromna. V njej bi živelo ogromno rib. Okoli reke bi stal velik gozd, iz katerega bi se živali vsak dan prišle napajat k reki. V reki bi živele ogromne mavrične ribe, ki bi vsak večer ob polnoči poskakale iz vode in ustvarile bleščeč sij. Ribe bi imele zelo velike plavuti v obliki srčkov, s katerimi bi zelo hitro plavale. Ko bi ribe poskakale iz reke, bi ta postala čarobna. Takrat bi se v njej prebudile sladkovodne deklice, ki bi do ranega jutra pele živalim. V primeru, da bi se človek prišel kopat v reko, bi postal sladkovodna deklica za toliko časa, kot bi želel. Kdor bi vodo popil, bi postal nesmrten. Okoli reke bi bile posajene rože, na katerih bi sedeli metulji. Reka bi tekla po griču navzgor, po njej pa bi plavale vrtnice in lokvanji. Tam bi živela družina vider. Reka bi se izoblikovala po naših željah. Kadar bi si otroci zaželeli vodni park, bi postala vodni park. Čarobna bi bila tudi zato, ker bi vsaka plastika, ki bi se znašla v njej, takoj izginila. Na dnu reke bi bile zgrajene hiše. V teh hišah bi živeli ljudje oziroma sladkovodne deklice. Pozimi bi se Pšata spremenila v ledeno reko, kjer bi otroci brezskrbno drsali po njej. Iz ledu bi zrasla ogromna palača, v kateri bi živeli samo pozitivni in dobri ljudje, katerih glaven smisel življenja, bi bil pomagati soljudem in živalim v stiski. Moja idealna reka Pšata ne bi nikoli izginila in bi za vedno ostala polna življenja. (Zoja N., 8. r)
Moja sanjska reka Pšata bi izgledala tako, da bi imela izkopano luknjo, notri v zemlji in bi si jo uredila. Ena soba bi bila namenjena igranja klavirja, druga bi bila namenjena gimnastiki, v tretji bi bila kuhinja, v četrti stranišče in kopalnica, v peti dnevna soba in v šesti moja spalnica. Pred hišo bi imela balkon, kjer bi bil pes. Imela bi balkon, na desni strani bi bil bazen. Na levi strani bi imela vodnjak iz katerega bi pritekla samo pitna voda. (Tea D.)
Pšata me vsak dan pelje v šolo ali kamorkoli želim in sedim na leseni deski, ki je ogrevana. Ob Pšati rastejo drevesa, na drevesih pa raste denar. Lahko se kopam v Pšati in lahko je topla ali mrzla. Tudi pozimi se lahko kopam v njej. Pozimi, če hočem nastane tako trd led, da se lahko 40 + ljudi drsa po njej. In mlinček ima Pšata ker, ko se mlinček premika jim je zanimivo. Veliko rib je, ker imajo zelo veliko hrane in račk je ene par. Vsak dan jih hranim z kruhom. Najboljša reka Pšata na svetu. (Zala J.)
Pozdravljeni, Wellcome, dobrodošli, kako se kaj imate? Jaz se imam čist kul . Imam svojo reko ki gro povprečno 0,2 km na uro in teče navzgor. Ha ha ha to še ni vse v moji reki so alge, ne električni skat, belouške, kobranke, postrvi, delfini, orke, želve. Okoli gnezdijo, orli, kanje, sokoli, kragulji, sove, skobci. Včasih se opazi tudi gamse, lisice, jazbece, svisce, jelene, srne, košute, žabe, konje, medvede in volkove, ki pridejo pit, se kopat in po hrano. Zraven je pet hektarjev gozda. V gozdu je tudi bike park Slokan, kjer preživim veliko časa. Živim 200 in 000 000 001 m stran od vode. Reka ima ime Rodriganda in je brez komarjev, golazni, smeti. Globoka je max 5m. Sedaj pa imam obiskovalce. Adios. (Jakob S.)
Naložbo sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA - Mladinski center Mengeš. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas.