Hidrološko-ekološke delavnice smo Zavod REVIVO in HD&H v sodelovanju z OŠ Mengeš, v okviru nadaljevalnega projekta EVREKA II, začeli izvajati v začetku oktobra 2020. Prvič in tudi zadnjič v živo tisto leto. Po prvi delavnici, na kateri smo učencem predstavili vodomerno postajo FreeStation in kaj lahko z njo merimo, smo se morali posloviti in se prestaviti za računalniške ekrane.

Zavzetost učencev in mentorjev kljub vsemu ni pojenjala. Tako smo spoznavali preko različnih kvizov na naravi temelječe rešitve za upravljanje rek in analizirali uradne ARSO podatke, da smo prepoznali sezonsko dinamiko Pšate in Kamniške Bistrice. Izkustvene delavnice smo dočakali poznopomladne dni, ko je bilo druženje v živo spet mogoče. Zadnji dve Hidrološko-ekološki delavnici smo izvedli na prostem, kot se to spodobi, pod krošnjami dreves ob pomoči Aia – Mladinskega centra Mengeš, ki nam je prijazno posodil mize.

Učenci so se s pomočjo mentorjev takoj lotili dela in sami z orodjem in radovednostjo sestavili kar tri Vodomerne postaje FreeStation. Te postaje merijo vodostaj, temperaturo zraka, zračni pritisk in vlažnost. Delo s spajkalnikom, izvijači, matičnimi ploščami in drugim materialom je bilo mnogim v izziv, saj so se s tem srečali prvič. Na naše veselje, so seveda na koncu naprave delovale. Udeleženci so preverili delovanje senzorjev in poiskali rešitve za njihovo nedelovanje ter naprave začasno namestili na mostiček pri parkirišču Kulturni dom. Pomembnost meritev so takoj povezali z obveščevalno funkcijo v času večjega deževja. V luči podnebnih sprememb so prepoznali nujnost in uporabnost sezonskega spremljanja temperatur ter prednosti takojšnih prosto dostopnih podatkov. Zanimivo jim je bilo tudi primerjanje podatkov iz različnih delov sveta kot tudi med leti. Na svetu obstaja namreč že več kot 290 FreeStation postaj, z glavnino v Veliki Britaniji. <

Skupaj z učenci upamo, da bo kakšno vodomerno postajo FreeStation dobila tudi Pšata v bližini šole, ki bi učencem omogočala nadaljnjo analiziranje in spremljanje sezonskih sprememb. Sami lahko preverite delovanje že obstoječih postaj na: http://www.freestation.org/data-and-tools/live-data

Spis: Moja idelana reka Pšata

3 najboljši spisi - izbrani s strani učencev in mentorjev.

Spis 1

Reka Pšata je velika reka. V Loki je urejen prostor za piknike. S prijatelji se igramo na igrišču, ki je v bližini. Danes smo šli s starši na vožnjo s čolni. Bilo je zelo lepo. Iz čolna sem videl srne, ki so se pasle na travniku ob reki. Ko smo se vrnili, sem nabral za mami rože, potem pa sem se kopal v reki, saj je bil dan zelo vroč. S prijatelji hodimo tudi lovit ribe, ki jih je v reki veliko. Ob reki so polja, na katerih rastejo rastline, ki ne potrebujejo gnojil in škropiv. Voda se uporablja za namakanje, ko se prečisti pa je primerna tudi za pitje. (Erik E.M., 7.r)

Spis 2

Moja sanjska reka Pšata bi imela izvir sredi osončenih gora, 10 km od morske obale. Na koncu bi se izlivala v modro, kristalno čisto morje. Prve 3 km od izvira bi bila manjši potok z veliko lepimi tolmuni, nato bi se v njo izlilo veliko različnih potokov in bi bila naslednjih 6 km ozka, hitra in visoka reka. 1 km od morja bi se struga razširila, reka upočasnila in na sredini bi bili 4 manjši otoki. Na največjem bi bilo jezero, na katerem je majhen otoček. Na otočku je pitna voda, ki je dostopna tako ljudem kot živalim. 400 m pred morjem se Pšata razcepi in ena struga se v morje izlije počasi in po plaži, druga pa z velikim slapom. V njej živi 71 različnih vrst rib in poseben rečni delfin. (Anja K. , 7.r)

Spis 3

Moja idealna reka Pšata bi bila ogromna. V njej bi živelo ogromno rib. Okoli reke bi stal velik gozd, iz katerega bi se živali vsak dan prišle napajat k reki. V reki bi živele ogromne mavrične ribe, ki bi vsak večer ob polnoči poskakale iz vode in ustvarile bleščeč sij. Ribe bi imele zelo velike plavuti v obliki srčkov, s katerimi bi zelo hitro plavale. Ko bi ribe poskakale iz reke, bi ta postala čarobna. Takrat bi se v njej prebudile sladkovodne deklice, ki bi do ranega jutra pele živalim. V primeru, da bi se človek prišel kopat v reko, bi postal sladkovodna deklica za toliko časa, kot bi želel. Kdor bi vodo popil, bi postal nesmrten. Okoli reke bi bile posajene rože, na katerih bi sedeli metulji. Reka bi tekla po griču navzgor, po njej pa bi plavale vrtnice in lokvanji. Tam bi živela družina vider. Reka bi se izoblikovala po naših željah. Kadar bi si otroci zaželeli vodni park, bi postala vodni park. Čarobna bi bila tudi zato, ker bi vsaka plastika, ki bi se znašla v njej, takoj izginila. Na dnu reke bi bile zgrajene hiše. V teh hišah bi živeli ljudje oziroma sladkovodne deklice. Pozimi bi se Pšata spremenila v ledeno reko, kjer bi otroci brezskrbno drsali po njej. Iz ledu bi zrasla ogromna palača, v kateri bi živeli samo pozitivni in dobri ljudje, katerih glaven smisel življenja, bi bil pomagati soljudem in živalim v stiski. Moja idealna reka Pšata ne bi nikoli izginila in bi za vedno ostala polna življenja. (Zoja N., 8. r)

Ostali sodelujoči spisi:

Spis 4

Moja sanjska reka Pšata bi izgledala tako, da bi imela izkopano luknjo, notri v zemlji in bi si jo uredila. Ena soba bi bila namenjena igranja klavirja, druga bi bila namenjena gimnastiki, v tretji bi bila kuhinja, v četrti stranišče in kopalnica, v peti dnevna soba in v šesti moja spalnica. Pred hišo bi imela balkon, kjer bi bil pes. Imela bi balkon, na desni strani bi bil bazen. Na levi strani bi imela vodnjak iz katerega bi pritekla samo pitna voda. (Tea D.)

Spis 5

Pšata me vsak dan pelje v šolo ali kamorkoli želim in sedim na leseni deski, ki je ogrevana. Ob Pšati rastejo drevesa, na drevesih pa raste denar. Lahko se kopam v Pšati in lahko je topla ali mrzla. Tudi pozimi se lahko kopam v njej. Pozimi, če hočem nastane tako trd led, da se lahko 40 + ljudi drsa po njej. In mlinček ima Pšata ker, ko se mlinček premika jim je zanimivo. Veliko rib je, ker imajo zelo veliko hrane in račk je ene par. Vsak dan jih hranim z kruhom. Najboljša reka Pšata na svetu. (Zala J.)

Spis 6

Pozdravljeni, Wellcome, dobrodošli, kako se kaj imate? Jaz se imam čist kul . Imam svojo reko ki gro povprečno 0,2 km na uro in teče navzgor. Ha ha ha to še ni vse v moji reki so alge, ne električni skat, belouške, kobranke, postrvi, delfini, orke, želve. Okoli gnezdijo, orli, kanje, sokoli, kragulji, sove, skobci. Včasih se opazi tudi gamse, lisice, jazbece, svisce, jelene, srne, košute, žabe, konje, medvede in volkove, ki pridejo pit, se kopat in po hrano. Zraven je pet hektarjev gozda. V gozdu je tudi bike park Slokan, kjer preživim veliko časa. Živim 200 in 000 000 001 m stran od vode. Reka ima ime Rodriganda in je brez komarjev, golazni, smeti. Globoka je max 5m. Sedaj pa imam obiskovalce. Adios. (Jakob S.)

Zaradi preprečevanja širjenja korona virusa so obšolske dejavnosti v živo odpovedane, zato izvajamo Hidrološko-ekološke delavnice preko aplikacije Zoom. Delo ni enostavno, je pa kljub temu zanimivo in zabavano.

Film je pripravil: MaxVisualis